Skip navigation

Portal into a Timeless World

Service

Mestni muzej Krško

Specifications

Keywords

Sep

Honey-cake-baker, confectioner

Geographical area

Sep

Krško

Link

Sep

MU

MapSepShow on map

Stalna razstava: Soba medičarstva in lectarstva

Kustosinja razstave / Kustosica izložbe / Exhibition Curator: Alenka Černelič Krošelj
Avtorice / Autorice / Authors: Alenka Černelič Krošelj, Nina Sotelšek, Simona Stipič, Polona Zupančič.
Oblikovanje / Oblikovanje / Design: Polona Zupančič, Mi ka do.
Oblikovanje in izvedba aplikacij / Oblikovanje i provedba aplikacija / Design and realisation of the applications: Dotline d. o. o.
Prevodi / Prijevodi / Translations: Mojca Retelj (ENG), Robert Suša (HR).
Jezikovni pregled SI / Jezikovni pregled SI / Language review: mag. Mateja Jankovič Čurič.

Razstavo je pripravil / Izložbu je pripremio / Exhibition prepared by: Mestni muzej Krško, enota Kulturnega doma Krško, zanj Katja Ceglar, direktorica.

Razstava je del projekta Bogastvo podeželja v skupni turistični ponudbi - “Pot medičarstva in lectarstva med Krškim in Zagrebom”, ki je sofinanciran v okviru Operativnega programa IPA Slovenija Hrvaška 2007—2013 /
Izložba je dio projekta Bogatstvo ruralnog prostora u zajedničkoj turističkoj ponudi - “Put medičarstva i licitarstva između Krškog i Zagreba”, koji je sufinanciran je u okviru Operativnog programa IPA Slovenija-Hrvatska 2007-2013 /
The exhibition is part of the project »The Heritage of rural areas in joint touristic offer« - »The Road of Mead and Gingerbread between Krško and Zagreb« and was co-financed within the Operational programme IPA Slovenia – Croatia 2007-2013.

Iz razstave:

Janez Vajkard Valvasor je prvi v slovenskem prostoru, to je bilo leta 1689, pisal o dediščini in načinih tedanjega čebelarjenja ter predelave medu. Opisal je vzgojo čebel, pridobivanje in predelovanje medu, ter pridelovanje kakovostne medice in znamenitih kranjskih lectarskih izdelkov.

 

O čebelah je Valvasor zapisal naslednje: »V deželi vidimo različne mušice in muhe: med njimi imajo čebele upravičeno prednost: saj po svoji koristnosti daleč prednjačijo ne le pred vsem krilatim mrčesom, temveč tudi pred vsemi pticami pevkami in pticami za lov. Manjše ko so te medene ptičice, tem večje zraste po pravici začudenje, človeku ustvarjajo tako izvrsten užitek… Na Kranjskem ji pravijo zhebela: in jih imajo tukaj silno veliko, ker obogatijo tudi marsikaterega poštenega hišnega gospodarja, če ga hoče Bog s tem blagosloviti… Kako bogato mora na Kranjskem teči in se pretakati med, je lahko sklepati iz njegove nizke cene: saj na Kranjskem en funt medu stane dva krajcarja, lahko pa tudi nekoliko manj. Vendar pa tudi Kranjska sama porabi veliko medu za kuhanje medice. Kajti pozimi imajo medico skoraj v vseh večjih vaseh in jo zaradi njene dobrote in sladkosti zelo radi pijejo…
O lectu pa je zapisal takole: » V samostanih in na gradovih delajo, čeravno samo za lastno uživanje in ne za prodajo, dobre lecte (to je medeno ali poprovo pecivo), in sicer takole: iz pšenične moke in prav močne medene vode pripravijo testo, ga zvaljajo prav na tanko in tako subtilno kakor papir; nato dajo te tanke plošče ali liste testa v peč; in ko so pečeni jih razlomijo, pošljejo v mlin in jih tam dajo spet zmleti v moko. Nato pri ognju kuhajo prečiščen med, da bi se nekoliko zgostil. Potem iz prekuhanega medu in zgoraj opisane moke pripravijo testo; zraven pridejo grobo mlet poper, ingver in koriander; iz tega naredijo kolačke in nanje pritisnejo lesene modle. Potem porinejo take poprove kolačke (ali lecte) v peč, in ko so tam prišli do svoje pravice, jih vzamejo spet ven, saj so potem postali tako trdi, da pokajo kot steklo. Treba jih je pa pustiti ležati na suhem in toplem mestu, saj se sicer zmehčajo. Sicer so črnikasti, a vendarle dobri in daleč boljši za jed kakor nürnberški medenjaki, ki se, čeprav tudi niso od muh, vseeno ne morejo primerjati z njimi. « (Valvasor 2009, 454—457)

Izbor pripravila:
Nina Sotelšek.

Vir: Janez Vajkard Valvasor, Čast in slava vojvodine Kranjske, 2009 <2010>, (1. izdaja, 1. natis), Ljubljana : Zavod Dežela Kranjska, str. 454—457.

The correctness of the information above is not guaranteed by the ETNOFOLK Portal.